Župan Zete, Asanović, je kritiziral župana Podgorice, Mujovića, zaradi njegove izjave o nemožnosti izmika gradnje kolektorja in pripravljenosti na odstop v primeru plačevanja kazni. Asanović je Mujoviću očital nevarna stališča in ga obtožil, da se namesto dela ukvarja z obračunavanjem z Zeto in njenimi prebivalci. Izpostavil je tudi Mujovićeve politične poteze in koalicijo z Duškom Markovićem in DPS.

Nekdanji predsednik vlade Črne gore, Duško Marković, je izrazil prepričanje, da se Črna gora intenzivno približuje članstvu v EU, vendar opozarja, da je trenutna vlada z neevropsko politiko skoraj vsak dan na robu izpada iz tega procesa. Hkrati pa je nemški poslanec Josip Juratović ocenil, da bi Črna gora lahko vstopila v EU že leta 2028, če bi obe strani aktivno delali na tem. Juratović je poudaril, da je za članstvo potrebna soglasnost vseh članic EU, zato je ključno rešiti morebitne težave v odnosih s posameznimi državami članicami, pri čemer je izpostavil pomembnost konstruktivnega reševanja odprtih vprašanj s Hrvaško.

Predsednik Stranke evropskega napredka, Duško Marković, je v Zagrebu ocenil, da Črna gora še nikoli ni bila tako blizu Evropski uniji, a hkrati poudaril, da v potezah dela oblasti zaznava močno protievropsko politiko. Izrazil je prepričanje, da bo do volitev leta 2027 okrepila suverenistična, državljanska in evropska politična opcija, dodajajoč, da so bili do leta 2020 dobri sosedski odnosi pomembna značilnost črnogorske državne politike.

Po aretaciji Aca Mijajlovića in Ranka Ubovića, Demokrate trdijo, da »črna škatla« in »največji grobar varnostnega sektorja« v zgodovini Črne gore aktivno delujeta. Menijo, da na ta način pošilja sporočilo zvestobe tistim, ki so med njegovo vladavino postali vplivni v podzemlju, ter tistim, ki so zgradili imperij in ustanovili podjetja za plenjenje Črne gore, medtem ko je bil Duško Marković premier.

Duško Marković, predsednik Stranke evropskega progresa (SEP), je na omrežju X obtožil Demokrate, da nadzirajo varnostni sistem in ga zlorabljajo v politične namene. Marković je odgovoril na vprašanje Demokratov o tem, ali je Peruničić nezakonito nadziral državljane po njegovem nalogu, in dejal, da Demokrate ne razumejo delovanja države in njenih institucij.

Demokratska stranka Črne gore je obtožila Duška Markovića, nekdanjega premierja, da poskuša zmotiti preiskave, ki jih izvajata policija in tožilstvo proti organiziranemu kriminalu. Po mnenju Demokratov se Marković odzove takoj, ko policija in tožilstvo naredita korak naprej v boju proti mafiji, s ciljem preusmeriti pozornost in zaščititi sistem, ki je bil zgrajen v preteklosti. Demokrate trdijo, da se Črna gora osvobaja sistema, ki ga je postavil Marković, in da ni več poti nazaj.

Poslanka Demokratske stranke socialistov (DPS) Sonja Popović je obtožila predsednika Stranke evropskega progresa Duška Markovića, da je zavedel javnost z insinuacijami o zakulisnem dogovoru med DPS in Dritanom Abazovićem glede podpisa Temeljne pogodbe. Popovićeva je poudarila, da DPS ni podpirala Abazovićevega podpisa pogodbe, za katero meni, da je veleizdaja Črne gore. Marković pa trdi, da je DPS omogočila Abazoviću podpis sporne pogodbe, saj je podpirala njegovo manjšinsko vlado, dogovor pa naj bi vključeval tudi URA.

Komisija za sukob interesa je kaznovala podpredsednika hrvaške vlade in ministra prometa Olega Butkovića s 3000 evri zaradi posredovanja pri zaposlitvi, povezanega z Josipo Rimac. Predsednik Zoran Milanović in ministrica za kulturo in medije Nina Obuljen Koržinek sta bila kaznovana s 530 evri zaradi nepravilnosti pri izpolnjevanju premoženjskih kartic. Postopek proti Butkoviću je bil sprožen na podlagi medijskih objav o njegovi komunikaciji z Josipo Pleslić.

Črnogorske Demokrate so ostro kritizirale izjave Duška Markovića glede partijskega zaposlovanja, češ da »piroman obtožuje gasilca, da nosi vžigalico«. Poudarile so, da Markovićeva obtožba prihaja v času suspenza policistov, ki naj bi mu izvajali sporne naloge. Medtem pa je nekdanji slovenski premier Marjan Šarec opozoril, da gradnja spomenika četniškemu komandantu Pavlu Đurišiću ne prispeva k evropski poti Črne gore. Hkrati se v SNP ponavlja situacija kot nekdaj med Đukanovićem in Bulatovićem, kjer se pojavlja vprašanje 'za koga si'.